Premaknil sem se, z morja ob jezero, nije isto, nije
baš slabo, zove se Taupo. To je tam nekje, kjer je pred nekaj meseci spet malo
kihnil vulkan, ki je bil prej skoraj sto let čist pr miru in itak presenetil
vse doktorje znanosti. Naj še zdrži te tri dni ko bom tu, ker mi zavarovalna
polica takih reči pač ne krije – enojno, dvojno, trojno kritje gor al dol.
Pol tedna v Taurangi in okolici je bilo res carsko.
Zadnji dan smo s Sergiom (ki se z mano pogovarja v španščini), Marisol in
Florencio preživeli v Papamoi na Palm beach, kjer so tik ob plaži grili, ki so
za džabe. Pritisneš gumb in že hajca. Ni to tisto, da moreš kovanec najprej
vreči noter, al pa kartico potegnit, al pa koga v rit brcnit….ne, to dela
takoj.
Še prej smo skočli v NZ različico diskontnega supermarketa in nabasali v voziček mesa za deset lačnih in olja za niti pol junior šnicla. Ampak se je takoj izšlo, ko je babica pri sosednji mizi opazila kako se z nožem jebem, da se mi ne bi krompir prijel na plato. Z nožem zato, ker smo imeli samo nož. V roke mi z nasmehom porine mega veliko piksno olja v spreju in vse to pospremi z besedami, da če še karkoli rabimo, naj se samo zaderemo over there. Še nikoli nisem uporabljal olja v spreju za pripravo hrane in občutek je res bil čuden – predstavljajte si, da doma primete za piksno maxi brilla (to je tisto, ko v avtu pošpricate znotraj in pol se vse sveti in je mastno in krasno) in ga malo po plati pošpricate. Nekak ni, a ne? Al pa mogoče že vsi uporabljate to, pa sem jaz nevednež? Navajen sem, da iz flaše. Kakorkoli, njami njami, ko se je speklo. Samo v eni stvari se z družbo »latinosov« ne morem strinjat – beef pač ni kralj grila ali kralj česarkoli, ampak je to pork (svinja, prase, itd.). Bom jih pogrešal, smo se veliko smejali, mogoče se še srečamo pod kakšni jabki ali kiviju.
Kopal sem se tud v morju, do kolen in to je to. Se kdo
od vas slučajno namaka konec oktobra?! Ne gre brez neoprena, razen če te obdaja
res velika količina masti, kar pa mene ne. Je pa vseeno poseben občutek ležat
na soncu na peščeni plaži (pa te mivke sploh nimam rad), se po nosu mazat s
petdesetko (bolj malo pomaga), poslušat zvok oceana in se zraven učit španščino
(dyess, benta, trenta, no mujeres no llores, itd.).
Danes, ko se vi šele zbujate, gre moj dan že h koncu.
In bil je to prvi leni dan na Novi Zelandiji. Tisti, ko sem se odpravil v
trgovino in si nabavil same kolikor toliko zdrave stvari, jedel na vsake 2 uri,
pogledal 3! filme, spil ful čaja (v tem hostlu je zastonj) in opral cote.
Grem jutri na bicikl in pogledat kaj je lepega v Taupu,
ki je nekakšen center adrenalinskih športov na severnem otoku Nove Zelandije. Na
vsake 10 metrov reklama za skok s padalom iz letala. Huh, bom šel, čez par
mesecev, ko bom že tud kaj zaslužil tu. Tisti, ki še tega niste sprobali – čim
prej se spravite v luft, ker je finofajn.
Pa prijeten ponedeljek vam želim, kjerkoli že ste, večina
verjetno v službi.
P.s. Edina slovenska novica, ki sem jo prebral v teh
devetih dneh, je bila o zmagi Tine Maze. Pozdrav in sredinec vsem trollom in
zafrustrirancem, ki jo blatite povsod, kjer se to da. Go TINA!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar