Po dveh dneh v zraku spet na nogah!

OK, pa sem poletel. Sicer s 4 urno zamudo iz Zagreba, ker je bila menda preveč gosta megla v Londonu. Nekaj so govorili tudi o šraufanju letala, ampak se nisem kaj preveč sekiral, sem pač v Londonu čakal namesto 10 ur »le« 6 ur na naslednji let proti Hong Kongu.

Na Heathrowu je bilo potrebno skočit malo na net. 10 min 1 funt!!! Sredi popoldneva sem si naročil prvi angleški zajtrk v življenju. Kaj pa vem, pač Angleži in njihova kulinarika kakršna pač je. Sledilo je še prebiranje Lonely planeta ob zvokih pevke Birdy, da mi je šlo kar malo na jok.

Let proti Hong Kongu ni zamujal, je bil pa toliko bolj naporen. Dobrih 11 ur za slabih 11 tisoč kilometrov. Nekje pri 3. uri v zraku, sem se že začel spraševati, kaj mi je bilo res treba navleči kavbojke nase, namesto udobne in prevelike trenirke. Adidaske sem že zdavnaj sezul in dal ostalim malo za povohat.
Pristanek na tem letališču res zgleda spektakularno. Zdi se, da bo letalo zdaj zdaj čofnilo v morje. Naslednji trenutek pa že vidiš ta male kako se podijo s Toyotami in Isuzuni po letališču. Na prvi pogled zgleda ravno tako, kot da bi šlo za kakšen mini GP (Grand Prix). 

Je pa čakanje na tem letališču veliko hitreje minilo. Razlog tiči v tem, da imajo free Wi-Fi (tega dokler se ne vrnem Slovenijo, verjetno ne bom več našel).

Pred zadnjim vzletom in letom proti Novi Zelandiji je vse prisotne na letalu dodobra nasmejal pilot, ki je dejal: »Počasi bomo začeli PRISTAJATI, zato prosim izklopite vse električne naprave.« Nasploh vse pohvale ekipi Air New Zealand. Res prijazno osebje, ne glupo kičasto prijazni, ampak ves čas dobre volje in nasmejani. Dobiš občutek, da to res radi delajo. Pa še kul uniforme imajo – baje jih je kreirala znana NZ modna oblikovalka.

Na poti do hostla mi je še šofer kombija imenovanega Super Shutlle povedal, da mam baje rezerviran najboljši hostl v Aucklandu. In ja, ve kje je Slovenija in kje Slovakia. Tudi lastnik hostla je že bil v Sloveniji, čistilka pa celo na Triglavu. In ta prijazna gospa mi je posodila še dežnik, ko sem se odpravil v center Aucklanda – deža ni bilo, sem se pa malo izgubil za kakšno urco.

Pa še to – v Sloveniji sem porabil skoraj 2 tedna, da sem uredil vso birokracijo in nabrala se je cela mapa papirovja. V Novi Zelandiji pa sem moral pokazat potni list, čokolado in treking šuhe. Aja no, pa vprašali so me še, s čim se drgač kaj ukvarjam.

P.S. bom naredil fotke, ampak danes je v Aucklandu oblačno, vsak čas se lahko ulije, pa še piha in neki podobnega bi naj bilo naslednja 2 dneva, ko sem še tukaj.